Gleženj je izpostavljen velikim obremenitvam

Gleženj, znan tudi kot zgornji skočni sklep, je ključni del telesne biomehanike, saj povezuje nogo in stopalo ter omogoča gibanje pri hoji, teku in številnih drugih telesnih aktivnostih. Ta sklep je izpostavljen vsakodnevnim obremenitvam, saj prenaša težo telesa in omogoča prenos moči med nogo in stopalom.

Zaradi svoje funkcionalnosti in izpostavljenosti velikim silam je gleženj pogosto izpostavljen poškodbam in dolgoročnim težavam. Med najpogostejšimi težavami so ponavljajoči zvini, poškodbe hrustanca in osteohondralne lezije talusa, ki lahko vodijo do resnih posledic za gibljivost in kakovost življenja.

Struktura gležnja in njegove naloge

Gleženj je kompleksen sklep, ki vključuje tri glavne kosti: golenico (tibia), mečnico (fibulo) in talus, ki je del stopala. Gleženj je stabiliziran z vezmi in okolnimi mišicami, ki omogočajo gibanje v različnih smereh. Pri zdravem gležnju so gibanja omejena na upogibanje in izteg noge, pri čemer se zagotavlja stabilnost pri obremenitvah, kot so hoja, tek, plezanje ali skakanje.

Vendar pa zaradi nenehne izpostavljenosti večjim obremenitvam in ponavljajočim se gibanjem tveganje za poškodbe in obrabo postopoma narašča. Posledično so težave z gležnjem med najpogostejšimi ortopedskimi težavami, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju.

Ponavljajoči zvini gležnja

Ena najpogostejših poškodb gležnja so zvini, ki nastanejo zaradi nenadnih, neugodnih gibov, kot so napačni koraki, neravna tla ali hitri obrati med športnimi aktivnostmi. Zvini nastanejo, ko so vezi, ki stabilizirajo gleženj, prekomerno raztegnjene ali poškodovane. Zvin gležnja povzroči bolečino, oteklino, modrice in zmanjšano gibljivost.

Čeprav so zvini pogosta poškodba, imajo lahko dolgotrajne posledice, če niso pravilno zdravljeni. Ponavljajoči zvini gležnja lahko oslabijo vezi in povzročijo kronično nestabilnost sklepa. To pomeni, da se gleženj lahko ponovno zvije tudi ob manjši obremenitvi, kar povečuje tveganje za nadaljnje poškodbe. Zelo pomembno je, da se poškodbe gležnja zdravijo v zgodnji fazi, saj lahko brez ustreznega zdravljenja privedejo do trajne nestabilnosti, kar negativno vpliva na gibljivost in kakovost življenja.

Poškodbe hrustanca in osteohondralne lezije talusa

Gleženj ni samo izpostavljen poškodbam vezi, temveč tudi poškodbam hrustanca, ki lahko vodijo do resnih dolgoročnih težav. Poškodbe hrustanca v gležnju pogosto prizadenejo talus, kost, ki je ključna za gibanje sklepa. Osteohondralna lezija na talusu je stanje, pri katerem pride do poškodbe hrustanca in podlage kosti, kar vodi v nastanek bolečine, oteklin in omejene gibljivosti.

Osteohondralne lezije so lahko posledica poškodbe, kot je zvinek ali neposreden udarec, vendar pa se lahko razvijejo tudi zaradi dolgotrajne obrabe sklepa. Ko hrustanec na talusu postane poškodovan, lahko to povzroči trenje med kostmi, kar vodi v nadaljnjo obrabo in poslabšanje stanja. Takšne poškodbe lahko povzročijo hude bolečine in, če se ne zdravijo, lahko privedejo do razvoja osteoartritisa, degenerativne bolezni sklepov, ki znatno zmanjša gibljivost gležnja.

Dolgoročne posledice nepravilnih obremenitev

Poleg akutnih poškodb gležnja, kot so zvini in poškodbe hrustanca, so pri večletnih nepravilnih obremenitvah gležnja prisotne tudi dolgoročne posledice, ki se lahko razvijejo postopoma. Eden od glavnih dejavnikov, ki vodi v dolgoročne težave, je nepravilna porazdelitev telesne teže med hojo, tek ali druge aktivnosti, kar lahko povzroči prekomerno obremenitev določenih delov gležnja in vodi do deformacij.

Takšne deformacije vključujejo na primer spremembe v anatomiji sklepa, kot so spremenjena poravnava talusa ali poškodbe vezi, ki vplivajo na stabilnost gležnja. Z leti lahko to pripelje do nastanka kronične bolečine in obremenitve sklepov, kar povečuje tveganje za nastanek osteoartritisa – degenerativne bolezni, pri kateri se hrustanec počasi obrabi, kar povzroči bolečino, togost in omejeno gibljivost.

Deformacije gležnja, kot so hallux valgus (krogličasti palec), lahko nastanejo tudi zaradi večletnih nepravilnih obremenitev, pri katerih pride do nenaravnega položaja sklepov. Te deformacije so pogosto povezane s poškodbami hrustanca in s preobremenitvijo nekaterih predelov gležnja, zaradi katerih se povečuje tveganje za nastanek drugih ortopedskih težav, kot so vnetje sklepov in bolečine pri gibanju.

Zdravljenje in preprečevanje poškodb gležnja

Preprečevanje in zdravljenje poškodb gležnja sta ključnega pomena za ohranjanje gibljivosti in preprečevanje dolgoročnih težav. Med najpomembnejšimi ukrepi so:

  1. Fizioterapija: Fizioterapija za krepitev mišic okoli gležnja, izboljšanje stabilnosti sklepa in preprečevanje ponovnih poškodb je ključna pri rehabilitaciji po poškodbi. Specifične vaje za povečanje prožnosti, moč mišic in stabilizacijo gležnja lahko zmanjšajo tveganje za ponovne poškodbe.
  2. Ustrezna obutev: Pravilna izbira obutve, ki natančno prilega stopalu, zagotavlja dobro oporo gležnju in zmanjšuje tveganje za poškodbe. Čevlji, ki podpirajo naravno poravnavo stopala, so še posebej pomembni pri preprečevanju težav, kot so zvini in preobremenitve.
  3. Ortotski vložki: Pri osebah z nepravilno poravnavo stopala ali večjimi obremenitvami gležnja lahko ortotski vložki pomagajo pri porazdelitvi teže in zmanjšanju tveganja za poškodbe ter razvoj deformacij.
  4. Zdravljenje poškodb v zgodnji fazi: Zgodnje prepoznavanje poškodb gležnja, kot so zvini, poškodbe hrustanca in osteohondralne lezije, ter njihovo ustrezno zdravljenje so ključni za preprečevanje dolgoročnih težav. Pri hujših poškodbah, kot so osteohondralne lezije, je lahko potrebna kirurgija za obnovitev poškodovanega hrustanca ali stabilizacijo sklepa.